Doživljanje časa je subjektivno. Ko nam je lepo, se nam zdi, da odteka prehitro. Ko je nek trenutek težak, pa doživljamo čas, kot da se vleče in vleče. Vsi, ki smo starši že odraslih otrok pa se verjetno ne moremo načuditi, kako hitro je minilo obdobje od rojstva do samostojnosti, ko uspešno prerežemo popkovino, ko se otroci postavijo na svoje noge in zaživijo kot želijo.

To je cilj, to je zdravo in edino smiselno, saj otroci niso naša last. Ko ima otrok občutek, da ni staršu ničesar dolžan in ko je vsaka gesta narejena iskreno in ne iz občutka dolžnosti, takrat veš, da nisi vzgajal na privzgajanju občutka krivde, temveč v brezpogojni ljubezni.

Ko otrok odleti iz varnega gnezda in vidiš, da si ga opremil za svet, no takrat smo lahko upravičeno ponosni. Veliko mam doživlja to obdobje zapuščanja gnezda kot boleče. Ni lahko, boleče oziroma hromeče pa ni, če imaš ob sebi partnerja, ki ga resnično ljubiš ter skupne vizije in cilje. Če smo sebe zanemarili in posledično partnerja, medtem ko so otroci še živeli doma, potem verjamem, da je ta odhod lahko zelo boleč. In to je največja »napaka«, če ženska vidi sebe le še kot mamo in ne kot žensko, ljubimko, ženo, partnerko, prijateljico.

Eden od trenutkov, ko sva se s Sandijem zavedala, kako hitro mineva čas je, ko se je ena od hčera vrnila iz enotedenskega potepa po Londonu in je ona naju obdarila.

Skrbno izbrana, ki povedo več o njej kot o nama. Da je prepoznala naše družinske vrednote. Najbolj naju je v srce zadel ta čudovit unikatni obesek za novoletno jelko. Takrat veš, da je vse moralo biti kot je bilo. In kot je.

Ko imaš sebe rad, imaš lahko rad tudi drugega. Takrat ko imaš sebe rad, lahko živiš lep partnerski odnos. In čeprav Sandi ni njen biološki oče, je ta mini gesta za naju res velika gesta. Da smo naredili vse prav. Da je odraščala v okolju, kjer je videla spoštovanje, razumevanje, ljubezen, objeme med dvema odraslima, ki se imata iskreno rada.

Vztrajati v odnosih, kjer ni ljubezni, pogovora ali spoštovanja je grozota, ne le za posameznika, ki si to dovoljuje, temveč tudi za otroke, ki se v takih odnosih nikoli ne naučijo videti, kaj pomeni ljubeč partnerski odnos.

Zapis je namenjen vsem, ki vztrajajo v bolečih, nefunkiconalnih odnosih. Odločite se zase. Upajte si. Vredni ste zdravega partnerskega odnosa. A brez, da najprej zacelimo sebe ne gre. Poznam pa tudi kar nekaj žensk, ki so se odločile biti same. In so na ta način sebi rekle DA. To je ljubezen do sebe. Ko se sam zase odločiš, kaj želiš, s kom želiš deliti življenje, na kakšen način, potem prevzameš odgovornost za svoje izbire in odločitve.