Dragi prijatelji, dobrodošli na mojem blogu.

Z vami želim deliti razmišljanja in več kot pol stoletja pridobljene izkušnje o življenju, sobivanju z ljudmi ter sobivanju z živalmi.

Čisto vsaka oseba ali žival pusti odtis na zemlji. Pusti odtis in vtis tudi na nas. In prav je tako.

Ti odtisi so včasih tako lepi, da jemljejo dih in nas navdihujejo ter motivirajo, včasih pa so tako pretresljivo boleči, da nas lahko prevzame občutek, kot da se nam rušijo tla pod nogami. Človek je socialno bitje in ne more preživeti brez drugih ljudi. Osamljenost je največja bolečina človeka. Povedati nekomu, ko nam je težko ali lepo je ključno za naše mentalno zdravje.

So pa odnosi tudi naši največji izzivi. Pogosto se dogaja, da ravno tiste, ki imamo najraje najhitreje prizadenemo. Ali pa oni nas. Od staršev, partnerjev do otrok in prijateljev. Ker smo čustveno in karmično prepleteni. Česar morda nismo razrešili v prejšnjih življenjih, razrešujemo sedaj. Z namenom nabiranja izkušenj, lepih in manj lepih. Z namenom, da se spomnimo, kdo v resnici smo.

In potem je tu še narava. Čudovita prelepa narava, ki nam ponuja vse kar potrebujemo za preživetje.

Ona lahko preživi brez nas, mi brez nje ne moremo. Živali pa so otroci narave. Nekatere lahko preživijo brez nas, tiste, ki si jih je človek že pred tisočletji podredil pa ne morejo. Na milijone hišnih ljubljenčkov je odvisnih od svojih skrbnikov. Od tega, koliko si skrbnik vzame časa zanje,  kaj mu nudi v smislu zdrave oskrbe in nege, ter kako se zmore povezati z njim.

V vsakem odnosu do druge osebe ali živali pa so čustva tista, ki so naš kažipot bodisi do notranjega miru ali do čustvenih viharjev. Nihče ni boljši ali slabši od drugega. Vsi smo narejeni iz iste materije, le izkušnjo bivanja doživlja vsak po svoje. Vsak ima svojo resnico, ki pogosto ni v skladu z resnico drugega. Kdo ima prav? Oba. Vsak v svoji resnici. Kar pa ne pomeni, da sme človek delovati kakor želi. Biti odgovoren za svoja čustva, misli in dejanja, ja to je izziv za vsakogar od nas.

In o tem želim deliti razmišljanja z vami. O življenju, odnosih, čustvih, naših podzavestnih vzorcih, umu in razumu o vsem tem kar nas dela tako človeške. Ker pa je človek energijsko, duhovno bitje, želim deliti z vami moja razmišljanja tudi o naši duhovni plati. O človeku kot energijskem bitju, naši intuiciji in sposobnosti, ki jo ima vsak od nas – povezati se z eteričnimi bitji, mojstri, angeli, vodniki, pokojniki. Ta dar imamo vsi, le razvijati ga je potrebno. Kako, ja tudi o tem želim razmišljati z vami.

In zato sem se odločila, da pišem ta blog. Da pustim pozitiven odtis. Kot nepopolno človeško bitje, mi to uspeva enkrat bolj, drugič manj. Ker vsaka izrečena beseda, misel ali izraženo čustvo pusti v drugem nek občutek. Prijeten ali neprijeten. Včasih resnica boli, včasih zdravi, včasih tolaži. Kar bo tu zapisano bo moja resnica, ki je lahko popolnoma drugačna od vaše. In prav je tako.