loading

Pogosto vprašanje otrok

Pogosto vprašanje otrok

»Mami, kaj delaš v službi, ko sem jaz v vrtcu?«

Predstavljajmo si, da sem starš malčka in mu rečem, da se grem pogovarjat z živalmi, da imam danes pogovor s kužkom, ki živi na drugem koncu Slovenije, in da se bova pogovarjala na daljavo, ne preko telefona. On bo doma v svoji košarici, jaz pa pri nas doma. Sem prepričana, da bi vsak malček rekel: »Vau, o kako fajn, no potem grem pa jaz tudi to delat!« Ker bi bilo otroku to nekaj popolnoma normalnega in naravnega.

In sedaj si  predstavljajmo podobno situacijo z odraslo osebo, ki me vpraša: »S čim se pa vi ukvarjate gospa? In povem:

»Ja danes sem opravila pogovor s psičko, ki ima pogosto prebavne težave, pa veterinarji niso odkrili vzroka zanje. Zaupala mi je vzrok težav in nato sem predala sporočilo njenim skrbnikom. Prav tako pišem knjigo, kjer bodo predstavljene posebne zgodbe živali in ljudi. Vsak bo imel priložnost opisat svoj vidik doživljanja sobivanja tako človek kot žival.«

Kaj mislite koliko % ljudi, bi se odzvalo »normalno«. In kaj sploh pomeni beseda normalno?

Sem prepričana, da bi imel vsak svoje mnenje, ki bi slonelo na podlagi prepričanj (vzgoje, vere, okolja …). Tistih, ki bi mi upali v obraz reči »ne bluzi« ni. Tega res še nisem doživela. Sem pa prepričana, da se že najde kakšen, ki se posmehuje za hrbtom. Nič hudega. Vsak ima pravico do svojega mnenja, dokler ni to žaljivo. A resnica je, da imam neverjetno dobre izkušnje. Zavest med ljudmi se širi. Ljudje postajajo vedno bolj odprti. In iz dneva v dan je več tistih, ki so pripravljeni deliti svojo prav posebno zgodbo s svojim živalskim prijateljem. Še več, vsi jih imajo za družinske člane.

Pa zavrtimo film nekaj let nazaj in si predstavljamo, ko sta me takrat moji malčici vprašali: »Kaj delaš, ko sva midve v vrtcu?« In sem jima rekla, da učim v šoli otroke. In sta rekli: »O, kako fajn, a se bomo doma popoldne igrali šolo in bova midve učiteljici?« In seveda je bila to naša najljubša skupna igra.

In ko me je v tistem obdobju vprašala odrasla oseba po mojem poklicu, in sem odvrnila, da sem pedagoginja in profesorica, je to naredilo malce drugačen vtis. Ni pomembno, kaj kdo dela. Dokler se dela pošteno, iskreno in v skupno dobro šteje le to, da delamo, opravljamo z veseljem in s srcem.

Naša prepričanja so tista, ki nam lahko služijo, ali pa nas ovirajo, da odpremo srce in duha.

Vabim vas k razmisleku ob sledečih vprašanjih:

  • Kako se odzovem prvi trenutek, ko vidim, slišim ali preberem nekaj česar ne poznam?
  • Ali takrat takoj zamahnem z roko v smislu »še ena traparija« ali grem z radovednostjo raziskovat vsebino, ki je ne poznam, me zanima in na podlagi raziskovanja ostanem pri starem prepričanju, ali pa oblikujem novo? Ta pot je modra. Pozanimati se, raziskovati in šele potem zavreči ali sprejeti.
  • Katera prepričanja mi pomagajo odpirati srce in pridem ravno zaradi njih v stik s seboj in imam potem posledično boljše odnose z drugimi, in katera so tista prepričanja, ki me oddaljujejo od samega sebe, svojega bistva in posledično od drugih ljudi?

Kdor si želi resnično še bolj spoznati samega sebe, predlagam, da si svoja prepričanja o ljudeh, svetu okoli nas in o sebi zapišete in potem še enkrat preberete. Marsikaj novega lahko na ta način spoznamo in odkrijem o sebi, in kaj nosimo v sebi.

Login Account

Invaild email address.

6 or more characters, letters and numbers. Must contain at least one number.

Your information will nerver be shared with any third party.