Ste kdaj pomislili, da bi sami sebi napisali pismo?
Če še niste, poskusite. V vseh letih mojega delovanja je bil to eden od najpogostejših predlogov, ki so ga preizkusile predvsem ženske.
Ženske, ki so bile močno razpete med družino in službo. Razpete med obveznostmi in željami drugih in niso zmogle poskrbeti same zase – za svojo dušo. Bile so ujetnice prepričanj, da mora biti vse »tip top«. In so počasi postajale utrujene, izčrpane, razdražljive in vedno bolj nezadovoljne. Kar je popolnoma normalno, če se razdajaš za druge, zase pa ne poskrbiš. Kako bomo drugemu dali ljubezen, razumevanje in sočutje, če ne tega ne damo najprej sebi?
Zato je res skrajni čas, da si dovolite vzeti čas tudi zase. In če še nikoli niste sami sebi napisali pisma, preizkusite to moč pisane besede.
Pripravite si miren kotiček, prižgete svečko, zavrtite si glasbo po vaši želji, vzemite lep papir, nalivno pero in pričnite pisati. Ne tipkajte, pišite z vašo pisavo.
Ljubezensko pismo samim sebi. Zapišite točno tisto, kar bi si želeli slišati od drugih, pa morda tega ne slišite. Pišite, jokajte, če je potrebno. Kaj vse ste že dosegli, kaj vse vam je že uspelo in na kaj vse ste ponosni. Kaj vam je všeč pri samim sebi in kaj so vaše skrite želje. Zapisujte le tisto lepo in pozitivno. Pišite ljubeče in čuteče. Bodite sočutni do sebe. Kaj vse že je in ne kaj vse bi še morali narediti.
Kajti nič ni tako gotovo na poti življenja kot to, da nas v tem telesu, ki ga imamo in s to osebnostjo, ki jo imamo en dan ne bo več. V taki obliki nikoli več. Naša duša je seveda večna in bo zato ponovno iskala nove izzive za spominjanje, kdo je. V drugačni obliki na drugačen način.
Zato ne čakajmo, da pride jutri, da se pričnemo ceniti, spoštovati in imeti radi. Nihče ne ve, kaj bo jutri. Danes pričnite. Zapišite, zakaj ste tako posebni in edinstveni in vredni ljubezni.
Dovolimo si verjeti v magijo besed in vase. Naj vam zaupam, da je moj najljubši predmet nalivno pero. Ne morem si predstavljati dneva, da ne bi s tem prelepim nežnim peresom, ki je na fotografiji, kaj zapisala. V svoj dnevnik ali na list papirja. Ker verjamem v svoje misli, ki se prikažejo v besedah in stavkih na prelepem papirju, doživljam svet morda drugače kot kdo drug. Ko pišem, postanejo te misli resnične, ker so vidne. Meni in pogosto tudi mojim najbližjim. Že leta pišem mojemu možu pisma. Ljubezenska. Ker ostanejo. Ker dišijo po ljubezni, strasti in predanosti. Ker dišijo po življenju.
Tudi svojima hčerkama sem redno pisala pisma kot Božiček. Vsako leto sta lahko prebirali same lepe stvari o sebi. Verjemite, da so imele te besede zapisana od »Božička« čisto drugačno vrednost, kot če sem jim sama vsak dan govorila enake stvari. Božiček je le Božiček.
In zakaj ne bi morda tudi vi poleg, ki ga podarite sami sebi napisali še pismo svojim najbližjim in ga celo poslali po pošti z znamko. Staromodno? Nikoli. Vzeti si čas, razmišljati o drugem in zapisati besede ljubezni z roko, kako naj bo to staromodno? Ravno nasprotno, za marsikoga bo to pismo neprecenljivo, darilo ljubezni.
